- izgladítev
- tudi zgladítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izgladiti: izgladitev površine / izgladitev nesporazuma, spora
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izgladítev
Look at other dictionaries:
líčnik — 1 a m (ȋ) les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač 2 a m (ȋ) anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
