- izginítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od izginiti: fantovo izginitev so si ljudje različno razlagali; nenadna, skrivnostna izginitev / izginitev vzrokov za spor / izginitev zavarovanih stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izginítev
Look at other dictionaries:
deionizácija — e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgín — a m (ȋ) raba narašča izginitev, izginjenje: nenaden izgin tega človeka jih je presenetil / izgin naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izginótje — tudi zginótje a s (ọ̑) knjiž. izginitev, izginjenje: prijateljevo izginotje ga je pretreslo; nenadno, skrivnostno izginotje / izginotje letala / vprašanje obstoja ali izginotja naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
misteriózen — zna o prid. (ọ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: ta vprašanja so zanj misteriozna / misteriozna izginitev; misteriozna osebnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrivnósten — tna o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagonéten — tna o prid., zagonétnejši (ẹ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
