izgánjati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. ìzgānjām, pril. sad. ajūći, prid. trp. ìzgānjān, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}izgnati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
hudíč — a m (í) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bélcebub — in belcebúb a m (ẹ̑; ȗ) rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brakírati — am nedov. (ȋ) lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgánjanje — a s (ȃ) glagolnik od izganjati: izganjanje in zapiranje ljudi / izganjanje hudiča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malikoválstvo — a [u̯s] s (ȃ) čaščenje malikov: izganjati malikovalstvo; razširjenost malikovalstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sátan — a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
