- izdihávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od izdihavati: izdihavanje zraka / vdihavanje in izdihavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekspirácija — e ž (á) med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje: ekspiracija in inspiracija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kášelj — šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdihávanje — a s (ȃ) glagolnik od vdihavati: slišno vdihavanje zraka; vdihavanje in izdihavanje / vdihavanje nekaterih snovi je škodljivo / vnetje nosne sluznice lajšamo z vdihavanjem smrekovega olja … Slovar slovenskega knjižnega jezika