- izdíh
- -a m (ȋ) enkratno iztisnjenje zraka iz pljuč pri dihanju: vdih in izdih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izdíh
Look at other dictionaries:
izdihljáj — stil. izdíhljaj a m (ȃ; ȋ) knjiž., redko izdih: ob vsakem izdihljaju ga zbode ∙ evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; prim. zdihljaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kašljáj — a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kíh — a m (ȋ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kihljáj — a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddíh — a m (ȋ) 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddihljáj — stil. oddíhljaj a m (ȃ; ȋ) 1. (globok) vdih ali izdih: bolnikovi oddihljaji so postajali vedno krajši in redkejši 2. zastar. oddih, počitek: pot sta nadaljevala po kratkem oddihljaju / na oddihljaj hodi na morje na letni dopust … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púh — 1 a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom // nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdíh — a m (ȋ) enkratno zajetje zraka v pljuča pri dihanju: globok vdih; vdih in izdih / vdih cigaretnega dima / zadrževanje vdiha z vdihom zajetega zraka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zéh — a m (ẹ̑) 1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh 2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zehljáj — a m (ȃ) nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: kratek, krčevit zehljaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
