izbírčen

izbírčen
tudi zbírčen -čna -o prid., izbírčnejši tudi zbírčnejši (ȋ) ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače: izbirčen človek; otrok je razvajen in izbirčen / izbirčen v hrani / poslušalci so postali bolj izbirčni ∙ pog., ekspr. ti si pa res izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • izbírčnež — a m (ȋ) ekspr. izbirčen človek: takemu izbirčnežu je težko ustreči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbirljív — a o prid. (ȋ í) redko izbirčen: izbirljiv otrok / izbirljiv v jedi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbirljívec — vca m (ȋ) ekspr., redko izbirčen človek: takih izbirljivcev ne maramo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kočljív — a o prid., kočljívejši (ȋ í) 1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege: pogovor je postajal kočljiv; kočljivo vprašanje / kočljiv človek pretirano občutljiv / znašli so se v kočljivem položaju // ki zahteva pri uresničitvi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • líšpav — a o prid. (ȋ) 1. redko ki se rad lepša, lepotiči: lišpavo dekle 2. nar. osrednje izbirčen, neješč: razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček líšpavo prisl.: lišpavo jesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Métka — e ž (ẹ̑) pog., ekspr., v zvezi izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok: ti si pa res izbirčna Metka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèizbírčen — čna o prid. (ȅ ȋ) ki ni izbirčen: neizbirčen človek / neizbirčno občinstvo // ekspr. ki ne izbira, ne dela razlik: neizbirčna smrt …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razváditi — im dov. (á ȃ) s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razvájati — am nedov. (ā) s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”