Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iskrenje — ȉskrēnje sr DEFINICIJA 1. <gl. im.>, v. iskriti 2. fiz. iskakanje iskara u većoj količini iz mjesta na kojem nastaju 3. pren. pojava sitnijih razmirica i prepirki; bockanje ETIMOLOGIJA vidi iskra … Hrvatski jezični portal
òzōn — m 〈G ozóna〉 kem. alotropski oblik kisika čija molekula ima tri atoma kisika, O3; u zraku nastaje pri električnim izbojima (munje, iskrenje) i jakom ultraljubičastom zračenju posebno u visokim slojevima atmosfere gdje tvori ozonski sloj koji štiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ozon — òzōn m <G ozóna> DEFINICIJA kem. alotropski oblik kisika čija molekula ima tri atoma kisika, O3; u zraku nastaje pri električnim izbojima (munje, iskrenje) i jakom ultraljubičastom zračenju posebno u visokim slojevima atmosfere gdje tvori… … Hrvatski jezični portal
ískrnica — e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komutátor — ja m (ȃ) elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke: iskrenje na komutatorju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
