- intermiténten
- -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo ♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.