- insígnije
- -nij ž mn. (í ȋ) predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva: odložiti insignije; kraljevske, škofovske, vladarske insignije; zlate insignije; insignije rektorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
insignije — insìgnije ž mn DEFINICIJA ukupnost izvanjskih znakova, simbola časti, položaja, službe (u vladara žezlo, mač i sl.; u crkvi palij, mitra i sl.; u vojsci odora, činovi i sl.) ETIMOLOGIJA lat. insignia: znamenje, oznake … Hrvatski jezični portal
fašìstičkī — fašìstičk|ī prid. koji se odnosi na fašizam i fašiste [∼e insignije] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
regalije — règālije ž mn DEFINICIJA pov. 1. pravn. vladarska prava u feudalno doba, kada je vladaru pripadala sva zemlja kojom je vladao 2. znakovi vladarske časti, usp. insignije 3. izraz u carinskim tarifama i obrascima za darovne pošiljke članovima… … Hrvatski jezični portal
fašistički — fašìstičkī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na fašizam i fašiste [fašističke insignije] ETIMOLOGIJA vidi fašizam … Hrvatski jezični portal
odznák — a m (ȃ) zastar. znak, znamenje: uniforma z odznaki; za klobukom so imeli zimzelen kot odznak / vladarski odznaki vladarske insignije; krilati lev je odznak Benetk simbol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pontifikálen — lna o prid. (ȃ) rel., navadno v zvezi pontifikalna maša maša, pri kateri se uporabljajo škofovske insignije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
regálija — e ž (á) 1. nav. mn., knjiž., redko insignije: krona, žezlo in druge regalije 2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije ◊ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov … Slovar slovenskega knjižnega jezika