- ìmobílen
- -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nepremičen, nepremakljiv: po nesreči je bil dalj časa imobilen / imobilen bolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ìn... — predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r ì..., pred p ìm... (ȉ) za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: inaktiven, intoleranca / ilegalen, imobilen, iregularen … Slovar slovenskega knjižnega jezika