Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ílnat — a o prid. (ȋ) ilovnat: ilnata tla / ilnata zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ílov — a o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íloven — vna o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ílovičast — a o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ílovičen — čna o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šódrast — a o prid. (ọ) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
terén — a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
