íhta — e ž (ȋ) 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íhtast — a o prid. (ȋ) ihtav: ihtast človek / nervozne ihtaste kretnje íhtasto prisl.: vrgla je denar na mizo in ihtasto odšla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íhtavec — vca m (ȋ) ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íhten — tna o prid. (ȋ) redko ihtav: ta otrok je ihten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ihtív — a o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ihtljív — a o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati … Slovar slovenskega knjižnega jezika