íhtav

íhtav
-a -o prid. (ȋ) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • íhta — e ž (ȋ) 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • íhtast — a o prid. (ȋ) ihtav: ihtast človek / nervozne ihtaste kretnje íhtasto prisl.: vrgla je denar na mizo in ihtasto odšla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • íhtavec — vca m (ȋ) ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • íhten — tna o prid. (ȋ) redko ihtav: ta otrok je ihten …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ihtív — a o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ihtljív — a o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”