- húpanje
- -a s (ȗ) glagolnik od hupati: ponoči hupanje ni dovoljeno / hupanje avtomobilov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pregluševáti — újem nedov. (á ȗ) zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregluševal njene besede; pesem je pregluševalo hupanje avtomobilov … Slovar slovenskega knjižnega jezika