Vekoslav Grmič — (4 June 1923 21 March 2005) was a Slovene Catholic bishop and theologian.BiographyHe was born in the Lower Styrian village of Sveti Jurij ob Ščavnici in what was then the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. He studied at a Roman Catholic… … Wikipedia
Vekoslav Grmič — Porträt Vekoslav Grmič, März 1983 Vekoslav Grmič (* 4. Juni 1923 in Sveti Jurij ob Ščavnici; † 21. März 2005 in Maribor) war ein jugoslawischer bzw. slowenischer katholischer Bischof, Hochschullehrer für … Deutsch Wikipedia
Грмич, Векослав — Векослав Грмич Векослав Грмич (словен. Vekoslav Grmič; 4 июня 1923, Свети Юрий об Шчавнице, Королевство сербов, хорват … Википедия
humanístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture … Slovar slovenskega knjižnega jezika
humanitéta — e ž (ẹ̑) 1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka 2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lážen — žna o prid. (á) 1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev; širiti lažne vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen; to je lažna dobrota; njegova lažna morala; lažno prijateljstvo // ki v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
názor — ôra m, pod točko b) tudi názora (á ō, á) navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o svetu, družbi, človeku: njegov nazor temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva; braniti, izpovedati svoj nazor, nazore;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priznávati — am nedov. (ȃ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propovedováti — újem nedov. (á ȗ) 1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku 2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razodévati — am nedov. (ẹ) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika