- hudovóljen
- -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hudo... — prvi del zloženk nanašajoč se na hud: hudodelec, hudoletnica, hudournik, hudovoljen … Slovar slovenskega knjižnega jezika