- hudičeváti
- -újem nedov. (á ȗ) hudičati: hudičevati in kričati; hudičeval je, da se je vse bliskalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hudičevánje — a s (ȃ) glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika