Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kolobárčast — a o prid. (á) podoben kolobarju: na steno je padala kolobarčasta senca / kolobarčasta tvorba ♦ anat. kolobarčasti hrustanec hrustanec grla v obliki pečatnega prstana kolobárčasto prisl.: krožne mišice kolobarčasto zapirajo različne telesne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naletéti — ím dov., nalêtel (ẹ í) 1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel // nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okostenéti — ím dov. (ẹ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni // med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni 2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščítast — a o prid. (ȋ) ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika ◊ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakostenéti — ím dov. (ẹ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec zakosteni / lobanjski šivi zakostenijo 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti; okosteneti: organizacija je popolnoma zakostenela zakostenèl in zakostenél éla o: zakostenel hrustanec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
artikuláren — rna o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na sklep, sklepen: artikularni hrustanec ♦ med. artikularni revmatizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrustánčen — čna o prid. (á) nanašajoč se na hrustanec: hrustančne celice; hrustančno tkivo / hrustančni sklep; hrustančno ogrodje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostenéti — ím nedov. (ẹ í) spreminjati se v kost: hrustanec kosteni // ekspr. postajati negiben, tog: roke kostenijo; pren. sčasoma je ta revolucionarni organizem začel kosteneti in se birokratizirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
menískus — tudi menísk a m (ȋ) anat. izbočen hrustanec v kolenskem sklepu: poškodovati si meniskus; operacija meniskusa ◊ fiz. na eni strani vbočena, na drugi izbočena leča; ukrivljena površina tekočine v cevki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poklópec — in poklôpec pca m (ọ̄; ó) 1. manjša priprava za pokrivanje, zapiranje: odmakniti poklopec z odprtine na vratih / zapreti poklopec budilke / žični poklopec na steklenici / črni poklopci na ušesih naušniki // star. pokrov: poklopec skrinje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
