- hrčáti
- -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hrčánje — a s (ȃ) glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika