- hlapáč
- -a m (á) vet. konj, ki iz razvade požira zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hlap — hlȃp2 m DEFINICIJA zast. pov. kmet, težak, sluga ONOMASTIKA m. os. imena (zaštitnička) zast.: Hlȃp, Hlȁpac, Hlȁpen, Hlȁpoje, Hlȁpota pr.: Hlȃp (Velika Gorica), Hlàpčić (180, Međimurje), Hlàpec (Sveti Ivan Zelina, Našice), Hlȁpović, Hlòpec (Velika … Hrvatski jezični portal