Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
harpuna — harpúna ž DEFINICIJA v. harpun ETIMOLOGIJA vidi harpun … Hrvatski jezični portal
hàrpūn — m (harpúna ž) 〈G harpúna〉 rib. 1. {{001f}}šiljak u obliku strelice koji se nasađuje na strijelu podvodne puške ili na osti 2. {{001f}}motka ili koplje sa šiljkom na vrhu; služi za hvatanje krupne ribe i kitova; osti ✧ {{001f}}nizoz … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
Pseudophasmatidae — Taxobox name= Pseudophasmatidae image caption= Pseudophasma acanthonotum regnum=Animalia phylum=Chordata classis=Insecta ordo=Phasmatodea subordo=Verophasmatodea familia=Pseudophasmatidae subdivision ranks=Tribes subdivision= *Anisomorphini… … Wikipedia
harpunniczy — «dotyczący harpuna, harpunnika» Działko harpunnicze. Lina harpunnicza … Słownik języka polskiego
harpunnik — m III, DB. a, N. harpunnikkiem; lm M. harpunnikicy, DB. ów «osoba polująca za pomocą harpuna, obsługująca działko wyrzucające harpun lub (dziś rzadziej) rzucająca harpunem» … Słownik języka polskiego
harpun — hàrpūn m <G harpúna> DEFINICIJA rib. 1. šiljak u obliku strelice koji se nasađuje na strijelu podvodne puške ili na osti 2. motka ili koplje sa šiljkom na vrhu; služi za hvatanje krupne ribe i kitova; osti ETIMOLOGIJA njem. Harpune ← nizoz … Hrvatski jezični portal
užtaisas — ùžtaisas sm. (1) NdŽ, ūžtaisas (1) 1. užtaisymas, sutaisymas: Čia geras ùžtaisas tvoros, t. y. gerai užtaisyta J. Kas čia jūsų ir per ùžtaisai, kad kiaulės vėl lauke Kair. 2. įrenginys, įtaisas: Visai kitas ùžtaisas Srd. Dabar svietas visokių … Dictionary of the Lithuanian Language
harpúnski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púška — e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trírôgeljnik — in trírógeljnik a [gǝl] m (ȋ ȏ; ȋ ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
