klobúk — a m (ú) 1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôgelj — glja m (ó) 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríógeln — a o [gǝl] prid. (ȋ ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríógelnik — a [gǝl] m (ȋ ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
triróg — a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo … Slovar slovenskega knjižnega jezika