- harmónikar
- -ja m (ọ́) kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
harmónikar
Look at other dictionaries:
harmónikarski — a o (ọ) pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
harmonikáš — a m (á) harmonikar: koncert harmonikašev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méh — a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meháč — a m (á) 1. nar. koroško harmonikar: mehač je veselo igral 2. zastar. kdor goni meh (pri orglah): organist in mehač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubráti — ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é) 1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva; ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
