gúgati

gúgati
-am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodilanavt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • újčkati — am nedov. (ȗ) s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost: ujčkati dojenčka, otroka / ujčkati na kolenih, rokah; pren. dolgo ujčkati besedo, misel v srcu ∙ ekspr. doma jih niso preveč ujčkali razvajali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • újsati — am nedov. (ȗ) nar. ujčkati, gugati: ujsati otroka / ujsati na kolenih, rokah újsati se gugati se (na gugalnici): otroci se ujsajo pod drevesom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gugálka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) redko gugalnica: gugati se na gugalki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gúganje — a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gugljáti se — ám se nedov. (á ȃ) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gúncati — am nedov. (ȗ) pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti ∙ nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kolébati — am nedov. (ẹ̄) 1. raba peša nihati, spreminjati se: cene zelo kolebajo; srednja letna temperatura v teh krajih koleba / odpornost proti boleznim je začela pri njem kolebati 2. raba peša omahovati, pomišljati se: pojdi že in nikar toliko ne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogúgati — am tudi ljem dov. (ū) krajši čas gugati: valovi so kdaj pa kdaj pogugali čoln; pogugati se v naslanjaču / najmlajšega je še malo pogugala in odšla poujčkala, pozibala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogugávati — am nedov. (ȃ) knjiž. v presledkih gugati: valovi pogugavajo ladjo; veter pogugava veje; nad vrati se pogugavajo svetilke / pogugavati otroka v presledkih ujčkati, zibati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potákati — am nedov. (ȃ) nar. 1. kotaliti, valiti: otroci so potakali obroče; potakati kolesa; padel je in se potakal daleč po hribu / solze so se ji potakale po licih 2. vzhodno gugati, zibati: potakati zibelko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”