- gúganje
- -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gúganje
Look at other dictionaries:
gugálen — lna o prid. (ȃ) ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gugálnica — e [tudi u̯n] ž (ȃ) priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zíbanje — tudi zibánje a s (í; ȃ) glagolnik od zibati: zibanje ga uspava; zibanje in guganje / zibanje otroka mu je prijetno / zibanje pri plesu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
