- grúšč
- -a m (ȗ) ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
naméšati — tudi namešáti am dov. (ẹ á ẹ) z mešanjem priti do česa: pleskar je namešal barvo za beljenje; namešati pijačo / namešati blato in grušč // z mešanjem spraviti kam: namešati strup med jed; v vino je namešal vode naméšan a o: z blatom namešan… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grúh — a m (ȗ) nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grúščevje — a s (ȗ) redko grušč: sprožil se je plaz gruščevja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grúšec — šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kréšica — e ž (ẹ) bot. gorska rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju, Hutchinsia: grušč prerašča krešica in druge rastlinice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melíšče — a s (í) grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij: pod steno nastaja novo melišče; šli so po stezi, ki drži čez melišče / melišče se že zarašča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkrušíti — in odkrúšiti im, in odkrúšiti im dov. (ȋ ú; ú ū) s pritiskom, udarcem odstraniti kaj krušljivega, drobljivega: odkrušiti velik kos ometa, skale; kamen se odkruši / vrh gore se je odkrušil / ekspr. odkrušiti košček kruha odlomiti // s pritiskom,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pržína — e ž (í) zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
síp — a m (ȋ) 1. star. sipek pesek: s sipom posuta pot; sip in prah 2. alp. droben pesek, drobni delci razpadlih kamnin na zgornjem delu melišča: pobočje je pokrival sip in grušč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šóder — dra m (ọ) nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz: s šodrom posuta cesta; veliki kupi šodra / steza je peljala čez šoder čez grušč … Slovar slovenskega knjižnega jezika