- melíšče
- -a s (í) grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij: pod steno nastaja novo melišče; šli so po stezi, ki drži čez melišče / melišče se že zarašča
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mél — a m (ẹ̑) mel ž: ploščate skale so bile pokrite z drobnim, belim melom / na melu je ležal sneg melišču í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melína — e ž (í) 1. melišče: steza se je vzpenjala ob melini / peščena melina 2. nar. strm, nerodoviten svet: pokositi melino; garal je po melinah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melíščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mélje — a s (ẹ̑) nar. melišče: prečkati melje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plánja — e ž (ā) knjiž. raven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah: ko sta prečkala melišče, sta prišla na planjo; na planji so se pasle srne; pren. jezerska planja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprékoma — prisl. (ẹ̑) zastar. počez, povprek: steza drži sprekoma čez melišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika