grenčína — e ž (í) knjiž. grenkoba, grenkost: okušali so vso grenčino vojnega trpljenja / grenčina morja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grênec — nca m (é) star. grenkoba, grenkost: grenec pelina / doživetje mu je v duši zapustilo grenec / v ustih je čutil grenec grenek okus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grenjáva — e ž (ȃ) star. grenkoba, grenkost: prestal je vse grenjave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grenkôta — e ž (ó) star. grenkoba, grenkost: pijači je treba zmanjšati grenkoto / siliti bolnika z grenkotami grenkimi stvarmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léči — 1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabráti — bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é) 1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja // s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navírati — 1 am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda navira / solze so ji začele navirati v oči; pren. grenkoba mu je navirala v besede 2 am nedov. (ȋ ȋ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razlégati se — am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postajati slišen: ob napadu so se razlegali bojni kriki; petje se je razlegalo daleč naokoli; iz hiše se je razlegalo vpitje; zvonjenje se je razlegalo po dolini; brezoseb.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vôzel — zla [ǝu̯] m (ó) 1. kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku: vozel drži, popusti; delati vozle na vrvi; naredila je vozel in začela šivati; razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel; okrasni vozli; trden… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbírati — am nedov. (ȋ í) 1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske… … Slovar slovenskega knjižnega jezika