- grbáča
- -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel ∙ pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grbača — gr̀bača ž DEFINICIJA leđa čovjeka u zn. onoga na koga se navaljuje teret, na čemu se teret nosi [imati koga na grbači] FRAZEOLOGIJA (ima) godine na grbači zašao je u godine, ostario; navaliti kome na grbaču prebaciti mu teret i napore; pasti… … Hrvatski jezični portal