- gradbíšče
- -a s (í) kraj, prostor, kjer se gradi: gradbišče je bilo obdano z visokim plotom; delati na gradbišču; veliko gradbišče; gradbišče nove hidrocentrale
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gradilíšče — a s (í) redko gradbišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gradíšče — a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očeláditi — im dov. (ā ȃ) ekspr. pokriti s čelado: očeladiti pilota; ko je šel na gradbišče, se je očeladil očeláden a o: očeladeni vojaki; očeladena glava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplánkati — am dov. (ȃ) pog. ograditi z deskami, krajniki: gradbišče so že oplankali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stavbíšče — a s (í) gradbena parcela: poiskati primerno stavbišče ∙ ekspr. središče mesta je postalo pravo stavbišče gradbišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stavíšče — a s (í) star. gradbišče: pripeljati les na stavišče ∙ star. kupiti stavišče za hišo gradbeno parcelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zidalíšče — a s (í) star. gradbišče: kjer so bile njive, je zdaj veliko zidališče … Slovar slovenskega knjižnega jezika