grádbeništvo

grádbeništvo
-a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami // veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • grádben — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grádbeniški — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradbenike ali gradbeništvo: gradbeniški delavci / njegovo gradbeniško delovanje / rudarski in gradbeniški eksplozivi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gradbínstvo — a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem; gradbeništvo: v gradbinstvu so izpolnili plan …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • revolucionírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati kaj revolucionarno: revolucionirati delavstvo / revolucionirati družbeno zavest 2. knjiž. povzročati velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: revolucionirati ekonomijo, gradbeništvo; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sekundáren — rna o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stávbeništvo — a s (ȃ) knjiž. gradbeništvo, arhitektura: v stavbeništvu so dosegli velike uspehe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stavbínstvo — a s (ȋ) gradbeništvo: zaposlen je v stavbinstvu; rudarstvo, gozdarstvo in stavbinstvo ∙ zastar. ljubljansko baročno stavbinstvo ljubljanska baročna arhitektura …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”