- gostítelj
- -a m (ȋ) kdor koga gosti: ves večer je imel glavno besedo gostitelj; prijazen gostitelj / gostitelji so se zavzemali za tesnejšo povezavo med društvi ♦ biol. organizem, ki hrani, živi zajedavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gostílec — lca [u̯c] m (ȋ) zastar. gostitelj: na vso moč je hvalil svojega gostilca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gostíteljica — e ž (ȋ) ženska oblika od gostitelj: gostiteljica je prinesla še slaščice / publ. država gostiteljica država, ki skliče, pripravi kako konferenco, kongres … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poplesováti — újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vmésen — sna o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika