- gostáčka
- -e ž (ȃ) v kmečkem okolju, nekdaj ženska, ki stanuje v tuji, najeti hiši: stara, revna gostačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gostáča — e ž (á) redko gostačka: še beraška gostača je imela ob nedeljah svileno ruto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gôstja — e ž (ó) 1. ženska oblika od gost: danes imamo gostjo v hiši; prijetna gostja / visoko gostjo je predsednik zadržal na kosilu / gospa je znana gostja kavarn / nastopila bo gostja iz Italije; gostje so vodile s štiri proti ena 2. redko gostačka: še … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osebénjica — e ž (ẹ̑) nar. gostačka ali gostačeva hči: stara osebenjica v bajti / osebenjice mu oče ni pustil vzeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osebénjka — e ž (ẹ̑) nar. gostačka: osebenjke so žele pri kmetih; osebenjek in osebenjka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osebénjkarica — e ž (ẹ̑) nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico … Slovar slovenskega knjižnega jezika