gospôstvo — a s (ó) gosposkost: hotel ji je pripraviti lep dom, primeren njenemu gospostvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domínij — a m (í) politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki ♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podjármiti — im dov. (á ȃ) ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva // dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila podjármljen a… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podjármljati — am nedov. (á) ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele // dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáviti — 1 im dov. (á ȃ) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dominácija — e ž (á) knjiž. prevlada, premoč: dominacija razvitih dežel na svetovnem trgu // oblast, gospostvo: biti pod kolonialno dominacijo; fašistična dominacija; posledice večstoletne tuje dominacije v deželi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospóstven — tudi gospôstven a o prid. (ọ̑; ō) nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járem — rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ministeriál — a m (ȃ) zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvládati — am dov. (ā) 1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik: v napadu je napadalca obvladal; v šahu ga obvlada / z velikim naporom so obvladali sovražnika premagali / konja je z lahkoto obvladal 2. biti sposoben odločujoče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
