gospôski

gospôski
-a -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na gospode ali gospodo: a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki ∙ star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko 2. nav. ekspr. dragocen, razkošen: zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo gospôsko prisl.: nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil gospôski -a -o sam.: poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • gospôskost — i ž (ó) gosposki rod, stan: njegove kretnje so odražale gosposkost; upoštevali so ga zaradi njegove učenosti in gosposkosti / obleka ji daje nekakšno gosposkost gosposki, imeniten videz / ekspr. presenetila jih je gosposkost njegovega stanovanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezdélec — lca m (ẹ̑) knjiž., redko brezdelnež: gosposki brezdelec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fičfiríč — a m (ȋ ȋ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gospôska — in gospóska e ž (ó; ọ) star. predstavniki oblasti, oblast: gosposka je krivce ostro sodila / bili so podložni graščinski gosposki; cerkvena, posvetna gosposka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • graščínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imeníten — tna o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izlízanec — in zlízanec nca m (í) slabš. pretirano urejen moški: gosposki izlizanci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kočíja — e ž (ȋ) udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov ● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nègospôski — a o prid. (ȅ ó) ki ni gosposki: negosposki sloji / ekspr. njeno vedenje je prej negosposko kot gosposko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”