Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
golobínji — a e prid. (ȋ) redko golobji, golobičji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
golóbjak — tudi golóbjek a m (ọ̑) golobji iztrebek: kurjak in golobjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kákec — kca m (ȃ) otr. blato, iztrebek: mama, kakec sem naredil / evfem. golobji, konjski kakec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klòp — klôpa m (ȍ ó) majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop ♦ zool. golobji klop medm. (ȍ) posnema peket ali odsekan glas pri hoji: klop, klop, peketa konj; klop, klop … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlák — a m (ȃ) 1. vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih navadno vleče lokomotiva: vlak (se) iztiri, odpelje; vlaki se križajo na postaji; vlak že prihaja, ekspr. sopiha; ujeti, zamuditi vlak; potovati, voziti se z vlakom; odhod, prihod vlaka /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
