golázen

golázen
-zni ž (ȃ) manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce; stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen // nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • gáben — bna o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gnúsen — sna o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gomád — i ž (ȃ) star. golazen: iz zemlje je prilezla številna gomad …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gomázen — zni ž (ȃ) star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen zna o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gŕd — a o in ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ) 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lazíti — in láziti im, tudi láziti im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrgolázen — zni ž (ȃ) ekspr. golazen: gozdna mrgolazen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrkàj — ája tudi mrkáj a tudi mŕkaj a m (ȁ á; ȃ; ȓ) 1. zastar. mrčes, golazen: mrkaj pod skalnatimi skladi 2. nar. grdoba, malopridnež: ne pusti, da bi ta mrkaj dolgo šaril tod / kot nagovor o ti mrkaj ti, ne boš tiho …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naréjati — am nedov. (ẹ) star. delati, napravljati: narejati ogenj; takrat so narejali zelo majhna okna; znal je narejati pisma pisati, sestavljati / črne oči jo narejajo mikavno / golazen nareja škodo; sonce nareja sence naréjati se delati se: žulji se mu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ostúden — dna o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”