- gnúsen
- -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gnúsen
Look at other dictionaries:
gáben — bna o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gabljív — a o prid. (ȋ í) redko ogaben, gnusen: gabljive cunje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnusôben — bna o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagnúsen — sna o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagrávžen — žna o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvráten — tna o prid., odvrátnejši (ā) nav. ekspr. neprijeten, zoprn: odvraten človek; fant mu je bil od prvega dne odvraten / naložili so mu odvratno dolžnost; odvratna vsiljivost; odvratno vedenje; mrzlo, odvratno vreme // ogaben, gnusen: odvratno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ognúsen — sna o prid. (ú ū) redko gnusen: ognusna žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrún — a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje a o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stúden — dna o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
studljív — a o prid. (ȋ í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz studljívo prisl.: glas ji je zvenel studljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
