- gojíšče
- -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj goji: breskovo gojišče; zaprto umetno gojišče; gojišče fazanov, ostrig ♦ biol. gojišče bakterij
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ágar — ja m (ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar ♦ biol. gojišče za mikrobe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
baktêrija — e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fazaneríja — e ž (ȋ) gojišče fazanov: dobro oskrbovana fazanerija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámenica — e ž (ȃ) užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kultúra — e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redíšče — a s (í) zastar. gojišče: redišče fazanov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzgajalíšče — a s (í) star. 1. vzgojna ustanova: hodil je v zasebno vzgajališče, ne v javno šolo / deško vzgajališče // zavod za mladoletne prestopnike: dali so ga v (mladinsko) vzgajališče 2. gojišče: vzgajališče kaktej, školjk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žélva — e ž (ẹ̄) 1. plazilec s hrbtnim in trebušnim oklepom: želva lazi, plava; želva leže jajca; gojišče želv; oklep želve; počasen, star kot želva ♦ zool. glavata želva z veliko glavo in močnimi čeljustmi, Caretta caretta; kopenske želve na kopnem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika