- godrnjávec
- -vca m (ȃ) kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gódež — a m (ọ̑) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: naveličal se je kar naprej poslušati tega starega godeža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
godrnjálo — a s (á) slabš. godrnjavec, godrnjač: ta človek je neznosno godrnjalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
godrnjávs — a m (ȃ) ekspr. godrnjavec, godrnjač: je nepoboljšljiv godrnjavs; čemernež in večni godrnjavs … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gondráč — a m (á) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: bil je nepomirljiv gondrač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrmráč — a m (á) redko godrnjavec, godrnjač: je zgagar in mrmrač / ekspr. srečali so kosmatega mrmrača medveda … Slovar slovenskega knjižnega jezika