- godrnjáč
- -a m (á) 1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač 2. ekspr., redko medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
godrnjáč
Look at other dictionaries:
gódež — a m (ọ̑) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: naveličal se je kar naprej poslušati tega starega godeža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
godrnjálo — a s (á) slabš. godrnjavec, godrnjač: ta človek je neznosno godrnjalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
godrnjávs — a m (ȃ) ekspr. godrnjavec, godrnjač: je nepoboljšljiv godrnjavs; čemernež in večni godrnjavs … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gondráč — a m (á) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: bil je nepomirljiv gondrač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malkontènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) knjiž. nezadovoljnež, godrnjač: prenapeti malkontenti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrmráč — a m (á) redko godrnjavec, godrnjač: je zgagar in mrmrač / ekspr. srečali so kosmatega mrmrača medveda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primojdúševec — vca m (ū) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
