- godálo
- -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
godálo
Look at other dictionaries:
cigumígu — m neskl., tudi cigumígu ja (ȋ) slabš. igranje na godalo: ne morem poslušati njihovega cigumigu; goslačev cigumigu // godalo: spravite že tisti cigumigu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
godálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo ♦ muz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cígu mígu — in cígumígu medm. (ȋ ȋ) posnema glas gosli ali drugih godal: cigu migu tralala / slabš. ves dan dela cigu migu igra na godalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cigumíganje — a s (ȋ) slabš. igranje na godalo: nenehno cigumiganje gosli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
godálec — lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gósti — gódem nedov. (ọ) 1. star. igrati, zlasti na godalo: lepo zna gosti; harmonike so godle celo noč / gosti na gosli; pren. veter je godel okrog hiše 2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: ljudje so se razhajali in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
igránje — a s (ȃ) glagolnik od igrati: a) predstava se je odlikovala po dobrem igranju; poklicno igranje pri filmu, v gledališču / usklajeno igranje nogometne reprezentance / navduševati se za igranje taroka b) iz sobe se je slišalo igranje na klavir;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instrumènt — ênta m (ȅ é) publ. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave, zlasti v mednarodnih odnosih; listina: izmenjati ratifikacijske instrumente sporazuma in inštrumènt ênta m (ȅ é) 1. zelo natančna priprava, ki se uporablja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagósti — gódem dov., nam. zagóst in zagòst (ọ) 1. star. zaigrati, zlasti na godalo: godci so zagodli, svati zaplesali; zagodel je veselo pesem / zagosti na gosli 2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ob naročilu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
