- godálec
- -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škripáč — a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko … Slovar slovenskega knjižnega jezika