- gnját
- -i in -í ž (ȃ) prekajeno svinjsko stegno: v izložbi so visele gnjati in salame / narezala je poln krožnik gnjati / gnjat z jajcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gnját
Look at other dictionaries:
gnjȃt — m 〈N mn i/gnjátovi〉 jez. knjiž. reg. dio noge od koljena do gležnja … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
gnjat — gnjȃt m <N mn i/gnjátovi> DEFINICIJA jez. knjiž. reg. dio noge od koljena do gležnja ONOMASTIKA pr. (nadimačka, ali vjerojatnije od Ignjat): Gnjátić, Gnjáto, Gnjátović ETIMOLOGIJA prasl. *gъnatъ (polj. gnat, češ. hnát) ? ← ie. *gonu:… … Hrvatski jezični portal
šúnka — e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cjevànica — ž anat. prednja kost čovjeka od koljena do gležnja; golijen, goljenjača, gnjat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vadla — vádla ž (vádl m) DEFINICIJA reg. zast. muskulatura noge od koljena do gležnja; gnjat, list ETIMOLOGIJA njem. Wade … Hrvatski jezični portal
cjevanica — cjevànica ž DEFINICIJA anat. prednja kost čovjeka od koljena do gležnja; gnjat, golijen, goljenjača ETIMOLOGIJA vidi cijev … Hrvatski jezični portal
Ignacije — Ìgnācije DEFINICIJA 1. v. 2. Antiohijski, Sv. (o.40 107?), biskup u Antiohiji, autor 7 poslanica 3. Loyola (izg. lojòla), v. Loyola ONOMASTIKA m. os. ime (svetačkoga podrijetla); isto: Ìgnjācij; hip.: Céno, Ȉgnāt (← grč.), Ígnjo, Ígo, Nàcio… … Hrvatski jezični portal
dímnica — e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kráča — e ž (á) 1. spodnji del noge pri prašiču: krača in parklji // ta del noge za kuhanje ali pečenje: obirati, rezati kračo; mastna, dobro posušena krača; gnjat in krača / prekajena krača / svinjska krača ♦ gastr. telečja krača spodnji del telečje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesaríja — e ž (ȋ) 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
