gmôta

gmôta
-e ž (ó) 1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto // kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine 2. redko snov, materija, masa: plastična gmota ◊ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; muz. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • masív — a m (ȋ) večja sklenjena skupina gor: težko prehoden masiv / gorski masiv / Češki, Rodopski masiv / z oslabljenim pomenom: mogočni masiv Triglava; prostran gozdni masiv Gorjancev; publ. velik masiv skale gmota, blok ● publ. v egiptovski… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèizoblikován — tudi nèzoblikován a o prid. (ȅ á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pláz — a m (ȃ) agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz ú stil. a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skála — 1 e ž (á) 1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo; drevo raste na skali; biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aerolít — a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • árktičen — čna o prid. (á) nanašajoč se na arktiko: večni led arktičnih pokrajin; arktična rastlina; arktična ljudstva / arktična ekspedicija ♦ meteor. arktična zračna gmota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • batolít — a m (ȋ) petr. velika gmota globočnine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezlíčen — čna o prid. (ȋ) knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čòk — čôka m (ȍ ó) 1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu // nar. primorsko po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črníkast — a o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim; črnikasti oblaki; ženska črnikastega obraza; prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človek črníkasto prisl.: črnikasto siva ali črnikastosiva gmota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”