Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abisálen — lna o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glavonóžec — žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glén — a m (ẹ̑) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod: mehek, sluzast glen; jezerski glen; glen močvirij ♦ petr. globokomorski glen usedlina globokega morja, bogata s kremenom in kalcedonom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
