- glavonóžec
- -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amonít — a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
belemnít — a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cefalopód — tudi kefalopód a m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ládjica — e ž (ā) 1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice; obalna, rečna ladjica 2. ekspr. čoln, jadrnica: na jezeru se zibljejo ladjice 3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice; papirnata ladjica ◊ bot.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lígenj — gnja m (í) zool. sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris … Slovar slovenskega knjižnega jezika
papírnat — a o prid. (ȋ) ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko // ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premoróžec — žca m (ọ̑) pal. izumrli glavonožec z ravno lupino … Slovar slovenskega knjižnega jezika