- glicerín
- -a m (ȋ) gosta brezbarvna tekočina, sestavina maščob: izločiti glicerin iz maščob; razpokane roke si je mazala z glicerinom ♦ kem. glicerol
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glicerín
Look at other dictionaries:
glicèrīn — m 〈G glicerína〉 kem. bezbojna slatkasta gusta tekućina, upotrebljava se u medicini i kozmetici; glicerol ✧ {{001f}}fr. ← grč … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
glicerin — glicèrīn m <G glicerína> DEFINICIJA kem. CH2OH·CHOH·CH2OH bezbojna slatkasta gusta tekućina, upotrebljava se u medicini i kozmetici; glicerol ETIMOLOGIJA fr. glycérine ≃ grč. glykerós: sladak + in … Hrvatski jezični portal
glicerinski — glicèrīnskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na glicerin SINTAGMA glicerinske suze iron. lažne, patetične suze (prema predodžbi o tome da se tako proizvode suze u snimanju sentimentalnih scena na filmu) ETIMOLOGIJA vidi glicerin … Hrvatski jezični portal
glicèrīnskī — glicèrīnsk|ī prid. koji se odnosi na glicerin ∆ {{001f}}∼e suze iron. lažne, patetične suze (prema predodžbi o tome da se tako proizvode suze u snimanju sentimentalnih scena na filmu) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nitroglicerin — nitroglicèrīn m <G nitroglicerína> DEFINICIJA kem. C3H5 (ONO2)3, uljasta vrlo eksplozivna tekućina od koje se pravi dinamit, a služi i kao lijek protiv stenokardije; nitroglicerol, glicerol trinitrat ETIMOLOGIJA nitro + v. glicerin … Hrvatski jezični portal
gliceridi — glicerídi m mn <N glicèrīd, G glicerída> DEFINICIJA kem. esteri glicerina s masnim kiselinama ETIMOLOGIJA vidi glicerin … Hrvatski jezični portal
glicerol — glicèrōl m DEFINICIJA v. glicerin … Hrvatski jezični portal
-in — in, ini DEFINICIJA završni dio riječi, ob. imenice izvedene iz latinskog i grčkog pridjeva, označava 1. pripadnost čemu/komu, da je nalik, da je napravljen [libertin] 2. ime ob. u kemijskoj ili mineraloškoj nomenklaturi [glicerin; acetin]… … Hrvatski jezični portal
glicerínski — a o (ȋ) pridevnik od glicerin: glicerinska krema; glicerinsko milo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mečílo — a s (í) zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo 2. mehčalo: glicerin in druga mečila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
