- glásom
- predl. (ȃ) pisar., z rodilnikom na podlagi, po: glasom odredbe je udeležba obvezna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glásom
Look at other dictionaries:
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péti — pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cakavìzam — m 〈G zma〉 lingv. podvrsta čakavizma, naziv za izgovorne osobine jednoga dijela čakavaca: depalatalizacija glasa č i njegova zamjena glasom c (npr. cudo, cinit, covik), izgovor glasova s, š srednjim glasom š (µestra, µuma) te glasova z, ž srednjim … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
cakavizam — cakavìzam m <G zma> DEFINICIJA lingv. podvrsta čakavizma, naziv za izgovorne osobine jednoga dijela čakavaca: depalatalizacija glasa č i njegova zamjena glasom c (npr. cudo, cinit, covik), izgovor glasova s, š srednjim glasom š (śestra,… … Hrvatski jezični portal
klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meketáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakrákati — am dov. (ȃ) 1. oglasiti se z glasom kra: krokar, vrana zakraka 2. ekspr. reči, povedati s hreščečim glasom: v tujem jeziku nekaj nerazumljivo zakrakati / prišel sem, hripavo zakraka sosed / v pravljicah jaz sem tudi še tu, zakraka vrana /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakréhati — am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: bolnik, starec spet zakreha // slabš. zakašljati: da mi zdaj nihče ne zakreha 2. oglasiti se z močnim, hripavim glasom: divji petelin, šoja zakreha 3. reči, povedati z močnim, hripavim glasom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bévskati — am tudi bêvskati am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč a e: ukazovati z bevskajočim glasom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cípkati — am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cip: sinice cipkajo po drevju cipkajóč a e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
