- glájenje
- tudi glajênje -a s (á; é) glagolnik od gladiti: glajenje poda / glajenje in likanje blaga / glajenje sporov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glájenje
Look at other dictionaries:
gládenje — a s (á) glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenje ♦ kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gládež — 1 a m (ȃ) ekspr. stradanje: siromak, obsojen na večni gladež 2 a m (ȃ) priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílce — a s (ȋ) manjšalnica od gladilo: majhne ploskve v štukaturi je zgladil z gladilcem ♦ metal. priprava za glajenje peska v kalupu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki gladi površino: gladilec kovin, papirja 2. priprava za glajenje površine; gladilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílen — lna o prid. (ȋ) s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílka — e [tudi u̯k] ž (ȋ) priprava za glajenje površine: zidarska gladilka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílnik — a m (ȋ) priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnik ♦ papir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílo — a s (í) priprava za glajenje površine: strugarsko, zidarsko gladilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glája — e ž (á) redko glajenje: glaja lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óblič — a m (ọ̑) orodje za glajenje, obdelovanje lesa: potegniti z obličem po deski; rezilo, ročaj obliča / ročni oblič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
