- gizdalín
- -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gígrl — a m (í) zastar. gizdalin: gigrli postavajo po cestah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gizdalínček — čka m (ȋ) slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gizdalínka — e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gízdavec — tudi gizdávec vca m (í; ȃ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospóšček — čka m (ọ̑) knjiž. domišljav človek, gizdalin: gospošček je, a to mu je v krvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hóhštápler — ja m (ọ̑ ā) pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líšpavka — e ž (ȋ) 1. ekspr. ženska, ki se rada lepša, lepotiči: on je gizdalin, ona pa lišpavka 2. nar. osrednje izbirčna, neješča ženska: tej lišpavki ni nobena jed po volji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastopáč — a m (á) knjiž. domišljav človek, gizdalin: bil je navaden svetovljanski nastopač … Slovar slovenskega knjižnega jezika